Vaša košarica je trenutno prazna!
Kategorija: Uncategorized
Podelitev priznanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijske dejavnosti
V ponedeljek, 28. 11. 2022, je bila skupina Študentske konference o mednarodnih odnosih v okviru študentskega društva Globallis in zasnovitelja Študentske konference povabljena na 23. Častni shod Fakultete za družbene vede zaradi svojega sodelovanja in doprinosa k izvedbi konference. Ta se je odvijala 4. maja 2022 v okviru tedna Evrope, kjer so študentje različnih fakultet predstavljali svoja znanstveno-raziskovalna dela strokovnjakom na področju mednarodnih odnosov in prejeli njihove komentarje ter povratne informacije.
Podeljena so bila fakultetna priznanja, ki se smatrajo za najvišji dosežek Fakultete za družbene Univerze v Ljubljani. Časti shod se kategorizira kot najpomembnejši akademski dogodek naše fakultete. Tovrstna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznanja in zahvale za izjemne dosežke na področju delovanja fakultete, zato smo še toliko bolj veseli potrditve, da je bilo naše delo konstruktivno in naš vložen trud opažen.
Dogajanje pa je pospremil govor slavnostnega govorca prof. dr. Mitje Velikonje.
Call For Papers for the 3rd Student Conference on International Relations
Študentsko društvo za mednarodne odnose Globallis v sodelovanju s Katedro in Centrom za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede organizira že tretjo Študentsko konferenco o mednarodnih odnosih. Konferenca bo potekala med 4. in 5. majem 2023 v sklopu tedna Evrope.
Za potrebe tretje zaporedne študentske konference je razpisanih 11 tematskih sklopov, in sicer: i) vloga in pomen teorij mednarodnih odnosov; ii) mednarodno trgovanje in razvoj v kontekstu svetovnih kriz; iii) moč mednarodnega prava; iv) grožnje mednarodnemu miru in varnosti; v) aktualni izzivi diplomacije in oblikovanja zunanje politike; vi) pokonfliktna obnova in sprava; vii) izzivi podnebnih sprememb; viii) širitvena politika Evropske unije do Zahodnega Balkana; ix) izzivi evropske integracije; x) ruska agresija nad Ukrajino; xi)Trajnost in trajnostni razvoj.
Vodje študentske konference so Patrik Marčetič, Izak Miklavčič in Eva Omahen.
Znanstveni odbor sestavljajo: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, izr. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, izr. prof. dr. Rok Zupančič, doc. dr. Danijel Crnčec, doc. dr. Boris Lučev, doc. dr. Faris Kočan in asist. dr. Marko Kovačević.
Več informacij o tematskih sklopih, prijavi in konferenci je dostopnih na spodnji povezavi: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf
Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.
The Student Association for International Relations Globallis, in cooperation with the Chair and Center for International Relations of the Faculty of Social Sciences, is organizing the third Student Conference on International Relations. The conference will take place between 4 and 5 May 2023 as part of the European week.
For the needs of the third consecutive student conference, 11 thematic clusters are identified. Those are: i) Explanatory power of IR theory; ii) International trade and development models considering global crises; iii) Strength of international law; iv) Multi-verse threats to international peace and security; v) Current challenges of diplomacy and of foreign policy-making; vi) Post-conflict reconstruction and reconciliation; vii) Climate change challenges; viii) Western Balkans states’ European Union accession process; ix) European integration – state of the art?; x) Russian aggression on Ukraine; xi) Sustainability and sustainable development.
The leaders of the student conference are Patrik Marčetič, Izak Mikvalčič and Eva Omahen.
The scientific committee is consisted of: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, Assoc. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, Assoc. prof. dr. Rok Zupančič, Assist. Prof. dr. Danijel Crnčec, Assist. Prof. dr. Boris Lučev, Assist. Prof. dr. Faris Kočan and Teaching Assistant dr. Marko Kovacevic.
More information about the thematic clusters, registration and the conference is available at the link below: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf
The working language of the conference is English.
BUSY – Podcast članov v sodelovanju s slovenskimi podjetniki
Slovensko-avstralska gospodarska zbornica (SloAusCham) in društvena Skupina za gospodarsko diplomacijo in mednarodno poslovanje (Globallis) smo v mesecu decembru 2021 organizirali prvo konferenco pod okriljem iniciative “BUSY” (Business updates by Slovenian Youth) z naslovom “Triumphs and challenges”.
Konferenca je bila namenjena predvsem mladim podjetnikom doma in po svetu, zato smo na prvem dogodku gostili šest mladih slovenskih podjetnikov, ki so predstavili svoja podjetja in z nami razpravljali o vprašanjih in izzivih, s katerimi so se spopadali v preteklosti, in tistih, s katerimi se spopadajo še danes.
Če ste dogodek zamudili ali želite ponovno prisluhniti govorcem in obuditi svoj spomin lahko sedaj prisluhnete podcast epizodama, ki sta nastali in sta na voljo na različnih podkast platformah. Vabljeni k poslušanju!
Konferenca je bila izvedena ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Povezave do podcasta
Panel: Digitalna družba
V četrtek, 26. maja 2022, je Globallis izvedel še četrtega in zadnjega izmed panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija.
Četrtega panela so se udeležili Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, slovenska antropologinja in politična aktivistka, dr. Dan Podjed, izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Helena U. Vrabec, pravna strokovnjakinja za področje varstva osebnih podatkov in prava informacijskih tehnologij, trenutno zaposlena na pravnem oddelku podjetja Palantir Technologies in Marko Grobelnik, raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana in strokovni raziskovalec na področju umetne inteligence. Panel je moderirala Helena Ponudič, novinarka RTV Slovenija.
Je svet, v katerem živimo, že enak Orwellovemu svetu iz romana 1984 in se tega niti ne zavedamo, ali je to popolno pretiravanje in konservativna paranoja? Je digitalizacija nekaj česar bi se morali kot družba bati ali jo slepo sprejeti zaradi njenih koristi? Družba, kot jo poznamo danes, se zaradi digitalizacija spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Kakšni so vplivi digitalizacije glede varstva podatkov ter globlje, glede človekovih pravic in njihove univerzalnosti? Kako lahko družbena omrežja in druge oblike digitalizacije našega vsakdana izkoristimo, da dosežemo želeno občinstvo in dvignimo zavedanje o ključnih družbenih problemih? To so bile samo nekatere izmed velikih dilem, izpostavljenih v naši debati.
Govorci so se sprva dotaknili teme družbenih omrežij in njihovih potencialov za volilne kampanje. Razprava se je nadaljevala predvsem v smeri pasti, ki se nahajajo na njih in kakšne nevarnosti nam dejansko predstavljajo. Dr. Dan Podjed je predstavil svoj pogled na to kako bi lahko zavarovali osebne podatke, ki jih zdaj brezplačno razdajamo in posledično postajamo tlačani novega sistema, nekakšnega “digitalnega fevdalizma”, v katerem ima oblast nad podatki zgolj peščica najpremožnejših ljudi na svetu.
Ne zgolj, da na družbenih omrežjih preživimo ogromno časa, moderni način življenja nam daje vedno manj možnosti za t. i. “odklop”. Nevarnostim, ki jih predstavlja nezmožnost “odklopa” pa so izpostavljeni tudi otroci, kar problem zgolj intenzivira. Evropska unija ima na področju regulacije veliko potenciala, vendar ta problem v javnosti ni tako izpostavljen kot so na primer podnebne spremembe. Govorci so pojasnili še razliko med socialnimi, družabnimi in družbenimi omrežji ter ugotovili, da že pri imenovanju ni konsenza, kar vodi tudi do različnih pogledov glede njihovega vpliva in interpretacije z njimi povezanih problemov. Debata je bila zelo raznolika in nam dala vpogled v proces digitalizacije družbe iz večih zornih kotov.
Panel: Digitalna varnost
V torek, 3. 5. 2022, je Globallis izvedel tretjega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija.
Tretjega panela so se udeležili dr. Klemen Grošelj, slovenski obramboslovec, politik in trenutni evroposlanec, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, dr Miha Šepec, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in dr. Andraž Kastelic, vodilni raziskovalec za področje kibernetske stabilnosti, v sklopu Varnostno-tehnološkega programa na Ustanovi OZN za raziskovanje na področju razoroževanja (UNIDIR). Panel je moderiral Nejc Krevs, novinar in televizijski voditelj na RTV Slovenija, ki se pri svojem delu posveča različnim notranje- in zunanjepolitičnim temam.
Digitalizacija pogosto povzroča pomisleke glede varnostnih vprašanj, zlasti kibernetske varnosti in mednarodnega sodelovanja na področju varnosti. Kakšna je vloga zasebnih podjetij in kako se bo spremenila v prihodnosti? Kakšen je vpliv na varnost posameznika in kako se to odraža na varnostno-obrambna vprašanja držav in kolektivne varnosti? Kako oceniti, kaj je res in kaj ne, kako vemo, kdaj informacije, ki so nam dane, niso prirejene? Rešitve so potrebne in jih je pogosto težko najti, vsekakor pa niso nemogoče.
Razprava je bila zelo obširna in se je dotaknila mnogo vprašanj o varnosti, ki se nam pojavijo, ko govorimo o digitalizaciji. Poudarek je bil na stabilnosti kibernetskih sistemov in omrežij, predvsem glede njegovih obstoječih pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj. Govorci so bili enotni, da je bila v preteklosti na tem področju večina spodbud za razvoj privatnega izvora, trenutno pa morajo odločilno vlogo prevzeti države in medvladne organizacije in postaviti učinkovite mednarodne okvirje za zagotavljanje kibernetske varnosti. Zelo pereč trenutni problem za EU tukaj je pomanjkljaj lastne proizvodnje vezij in čipov. V panelu smo obravnavali tudi pravne vidike kibernetskega kriminala in svobode govora, ter nevarnosti širjenja lažnih novic in informacij. V zadnjem času se soočamo s porastom naložbenih prevar in drugih spletnih prevar. Govorci so zaključili z razmišljanjem o možnosti kibernetskih vojn in vlogi diplomacije v primeru le-teh – kot kaže tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, te stvari niso nekaj, kar nas čaka v daljni prihodnosti, temveč je problem tega trenutka, ki bo z nami še mnogo let.