TESTNO OKOLJE — BETA VERZIJA

Kategorija: Uncategorized

  • Teza z nekdanjim predsednikom republike Borutom Pahorjem

    V četrtek, 16. 2., je društvo Globallis sprejelo nekdanjega predsednika g. Boruta Pahorja na gostujočem predavanju, kjer je v popoldanskih urah predstavil in zagovarjal svojo tezo o pomembnosti Srbije na Zahodnem Balkanu.

    Po uvodnem nagovoru organizatorjev je gost uokviril svojo tezo s kontekstualizacijo zgodovine Zahodnega Balkana in širšega evropskega okolja po drugi svetovni vojni. Zagovarjal je trditev, tj. “tezo”: “Mir in stabilnost na Balkanu sta odvisna od odločitve Srbije za Evropsko unijo ali Rusijo”.

    Po uvodnem pregledu je stopil v dialog s študenti, ki so mu postavljali, med drugim, tudi provokativna vprašanja, na katera je odgovoril kot izkušen nekdanji politik in ne (več) kot državnik. Med predavanjem je izpostavil, da “srbsko sedenje na več stolčkih”, tj. hkratno sodelovanje in želja po dobrih odnosih z Evropsko unijo, Rusijo in Kitajsko, prihaja h koncu in da prihaja čas, ko se bo morala Srbija odločiti, s kom želi ohraniti najtesnejše politične in gospodarske vezi. Ta odločitev, kakršnakoli že, bo vplivala predvsem na mir v Zahodnem Balkanu. Poudaril je tudi pomembnost obojestranskega zaupanja med EU in Srbijo, ki ga po njegovem mnenju v evropskem prostoru primanjkuje.

    Študentom je bil posebej všeč citat nekdanjega predsednika, s katerim je odgovarjal na vprašanje, če moramo “za vsako ceno doseči vstop Srbije v EU” – g. Pahor je na to odgovoril, da “nič ni za vsako ceno, razen ljubezen.” S tem je želel povedati, da se mora Srbija za to odločiti sama, sicer bi pridružitev EU spremljali visoki stroški – politični in gospodarski.

    Publika je debato sprejela odlično in odzivno, ker se je pri odgovorih na vprašanja do študentov nekdanji predsednik vedel kot do sebi enakih. Uspela je debata z g. Pahorjem, kakršna do zdaj ni bila možna.  Po več kot uri in pol se je dogodek zaključil in tako gost kot publika so odšli zadovoljni in v pričakovanju nadaljnjega sodelovanja.

  • Call for Papers for PHD Students

    Student Association for International Relations Globallis, in partnership with the Chair and Centre for International Relations (IR) at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana (FSS UL), is organizing its 3rd Student Conference on International Relations. The international conference will be held during Europe Week, on the 4th and 5th May 2023 at FSS in Ljubljana and the organizers cordially invite Doctoral students from the wider IR field to participate in the PhD activities, which will be co-organized with the help of CEEISA Doctoral Network.

    With the organization of this section, we want to allow doctoral students to present their scientific research to experts and colleagues working in the field of IR, get a closer look at the publishing industry and obtain constructive comments and recommendations on their research. Next to participating in the student conference (general information on SCIR can be found here & the main call can be found here), where doctoral students will be able to present their work in conference panels, the PhD section of the conference will also include a workshop on academic publishing and a doctoral networking event. In this way, the student conference hopes to allow doctoral students to present their research work in the wider field of IR, improve their review skills, and meet other doctoral students working in the region working on related cases and research topics. If interested, doctoral students can also serve as discussants on main conference panels.

    More information can be found in the linked Call for Papers: https://repository.globallis.org/conference/Call_for_papers_PHD.pdf

  • Dr. Danilo Türk: “Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju”

    V ponedeljek, 19. decembra, so člani SPiS Kitajska organizirali okroglo mizo z dr. Danilom Türkom. Dr. Türk je v svojem nagovoru delil nekaj besed o svoji knjigi »Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju«.

    Sledila je razprava, v kateri so študentje postavljali svoja vprašanja, dr. Türk pa je delil svoja razmišljanja. Pogovor je tekel o preobraženi mednarodni skupnosti, Kitajski, vodni diplomaciji, terorizmu in drugih ključnih vprašanjih spremenjenega sveta.

    Veseli smo, da smo imeli možnost prisluhniti govorcu ter da je z nami delil svoje znanje. Dr. Türku se zahvaljujemo za njegov čas, razpravo in pripravljenost za odgovarjanje na mnoga vprašanja. Zahvaljujemo se tudi dr. Šabiču za povezovanje razprave in vsem, ki ste prišli poslušat!

  • Teza #012: evroposlanec Matjaž Nemec

    Skupina za Teze je 19. decembra 2022 pripravila prvo Tezo v letošnjem letu, in tako že 12. v sklopu serije dogodkov Teze, z naslovom »Za dolgoročni obstoj Evropske unije bo ključna njena sposobnost za vključevanje držav regije Zahodnega Balkana v EU – Zahodni Balkan postaja največja preizkušnja stabilnosti in temeljnih vrednot EU.« Gost in nosilec teze je bil slovenski evroposlanec g. Matjaž Nemec.

    Teze so osrednja serija dogodkov Študentskega društva za mednarodne odnose Globallis. S Tezami si društvo prizadeva za koherentno razpravo, ki spodbuja večdimenzionalno kritično razmišljanje o specifičnih trditvah in temah.

    Še enkrat se zahvaljujemo g. Matjažu Nemcu za obisk in zanimivo razpravo ter vsem gostom, ki ste se Teze #012 udeležili. Zahvala gre tudi ŠOFDV, ki je sofinancirala projekt.

  • Intervju z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon

    V torek, 22. 11. 2022, je na Fakulteti za družbene vede potekal dogodek ‘Zaupanje za prihodnost: Slovenija v Varnostnem svetu OZN’, kjer je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon predstavila postopke kandidature za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN, debata pa je stekla tudi na tematike Zahodnega Balkana, človekovih pravic in Kitajske.

    Skupina prijateljstva in sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko je prav na zadnjo temo izvedla krajši intervju z ministrico. Intervju se dotika odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, sodelovanjem med državama ter vprašanje s področja okoljske politike.

    To leto smo obeležili 30 let diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Zakaj, menite, da je pomemben dober in stalen odnos med državama? Še posebej v luči dirigiranja dobrih odnosov z zahodnimi in vzhodnimi velesilami.

    Res smo zabeležili 30 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo. Predvsem je pomembno, da se vsakič vprašamo in gledamo, kaj je strateški interes Slovenije. In če govorimo danes o velikih globalnih izzivih, kot so podnebne spremembe, brez Kitajske ne bomo mogli naslavljati teh izzivov. Zato je zelo pomembno sodelovanje, ko gre za skupne izzive, ali je to podnebje ali je to tehnologija, razvoj, energenti, znanost, raziskave. In tukaj moramo imeti zagotovo prioritetno naš strateški interes kot Slovenija v odnosu s Kitajsko.

    V zdajšnji Strategiji zunanje politike Slovenije je Kitajska opisana kot država, ki predstavlja gospodarsko priložnost, a je hkrati tudi vse večji sistemski in strateški tekmec in eden izmed najpomembnejših partnerjev Indo-Pacifika. Kot smo opazili na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), EU podobno vidi Kitajsko kot istočasnega partnerja za sodelovanje in pogajanja in gospodarskega in sistemskega tekmeca. Tukaj gre za podatke iz leta 2021, ki kažejo, da je Kitajska bila tretja največja partnerica EU pri izvozu blaga in prva pri uvozu. Kaj bi to, menite, pomenilo za Slovenijo? Vidite prostor za tesnejše sodelovanje, predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju, s Kitajsko, z vidika Slovenije in celotne Unije? Kako bi to Slovenija vključila v svojo novo Strategijo?

    Kitajska je hitro rastoče gospodarstvo, postaja resna tekmica Združenim državam Amerike. Hkrati pa, ko postaja resna tekmica, odpira številna vprašanja. Po kongresu na Kitajskem; imamo avtoritarni režim, ki se včasih postavlja ob bok Rusiji in ruski agresiji proti Ukrajini in nespoštovanju temeljnih vrednot, pravic, ki jih zagovarja Slovenija.

    Zato se moramo znotraj tega, kjer Evropska unija išče svojo pot v odnosu sodelovanja s Kitajsko pri naslavljanju skupnih strateških izzivov, zavedati in stalno opozarjati Kitajsko, ko gre za kršitve. Ta hip je partnerstvo Evropske unije, ta pot sredi, precej zahtevna pot. Da ne prekinemo odnosov in da se zavedamo, da moramo sodelovati skupaj. Na drugi strani pa opozarjamo na te temeljne vrednote, ki jih tudi Kitajska zagovarja kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.

    Slovenija je široko znana po svoji dosežkih s področja okoljske politike in trajnostnega razvoja. Glede na to, da sta Kitajska in Slovenija pogodbenici Pariškega sporazuma ter se prizadevata za vključitev ciljev, kot so net-zero emissions, v svojih dokumentih v prihodnosti, bi to mogoče odprlo nova vrata bilateralnemu sodelovanju med državama?

    Zagotovo. Mi smo imeli že kar nekaj skupnih projektov, tudi, ko gre za področje podnebja. Ne dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem v strateškem svetu, ki ga vodim na Zunanjem ministrstvu skupaj z Lučko Kajfež Bogataj. Tukaj so priložnosti. Brez Kitajske, mi pravzaprav nikoli ne bomo mogli skupaj naslavljati podnebnih izzivov. Tega se zavedamo in tu Slovenija ima svoje znanje, svoj potencial kot zelena država, kot vodna država z vodno diplomacijo. In marsikatero dobro dobro prakso lahko delimo tudi s Kitajsko na tem področju.