Oznaka: Dogodek

V četrtek, 26. maja 2022, je Globallis izvedel še četrtega in zadnjega izmed panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Četrtega panela so se udeležili Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, slovenska antropologinja in politična aktivistka, dr. Dan Podjed, izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Helena U. Vrabec, pravna strokovnjakinja za področje varstva osebnih podatkov in prava informacijskih tehnologij, trenutno zaposlena na pravnem oddelku podjetja Palantir Technologies in Marko Grobelnik, raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana in strokovni raziskovalec na področju umetne inteligence. Panel je moderirala Helena Ponudič, novinarka  RTV Slovenija.

Je svet, v katerem živimo, že enak Orwellovemu svetu iz romana 1984 in se tega niti ne zavedamo, ali je to popolno pretiravanje in konservativna paranoja? Je digitalizacija nekaj česar bi se morali kot družba bati ali jo slepo sprejeti zaradi njenih koristi? Družba, kot jo poznamo danes, se zaradi digitalizacija spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Kakšni so vplivi digitalizacije glede varstva podatkov ter globlje, glede človekovih pravic in njihove univerzalnosti? Kako lahko družbena omrežja in druge oblike digitalizacije našega vsakdana izkoristimo, da dosežemo želeno občinstvo in dvignimo zavedanje o ključnih družbenih problemih?  To so bile samo nekatere izmed velikih dilem, izpostavljenih v naši debati.

Govorci so se sprva dotaknili teme družbenih omrežij in njihovih potencialov za volilne kampanje. Razprava se je nadaljevala predvsem v smeri pasti, ki se nahajajo na njih in kakšne nevarnosti nam dejansko predstavljajo. Dr. Dan Podjed je predstavil svoj pogled na to kako bi lahko zavarovali osebne podatke, ki jih zdaj brezplačno razdajamo in posledično postajamo tlačani novega sistema, nekakšnega “digitalnega fevdalizma”, v katerem ima oblast nad podatki zgolj peščica najpremožnejših ljudi na svetu. 

Ne zgolj, da na družbenih omrežjih preživimo ogromno časa, moderni način življenja nam daje vedno manj možnosti za t. i. “odklop”. Nevarnostim, ki jih predstavlja nezmožnost “odklopa” pa so izpostavljeni tudi otroci, kar problem zgolj intenzivira. Evropska unija ima na področju regulacije veliko potenciala, vendar ta problem v javnosti ni tako izpostavljen kot so na primer podnebne spremembe. Govorci so pojasnili še razliko med socialnimi, družabnimi in družbenimi omrežji ter ugotovili, da že pri imenovanju ni konsenza, kar vodi tudi do različnih pogledov glede njihovega vpliva in interpretacije z njimi povezanih problemov. Debata je bila zelo raznolika in nam dala vpogled v proces digitalizacije družbe iz večih zornih kotov.

V torek, 3. 5. 2022, je Globallis izvedel tretjega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Tretjega panela so se udeležili dr. Klemen Grošelj, slovenski obramboslovec, politik in trenutni evroposlanec, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, dr Miha Šepec, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in  dr. Andraž Kastelic, vodilni raziskovalec za področje kibernetske stabilnosti, v sklopu Varnostno-tehnološkega programa na Ustanovi OZN za raziskovanje na področju razoroževanja (UNIDIR). Panel je moderiral Nejc Krevs, novinar in televizijski voditelj na RTV Slovenija, ki se pri svojem delu posveča različnim notranje- in zunanjepolitičnim temam.

Digitalizacija pogosto povzroča pomisleke glede varnostnih vprašanj, zlasti kibernetske varnosti in mednarodnega sodelovanja na področju varnosti. Kakšna je vloga zasebnih podjetij in kako se bo spremenila v prihodnosti? Kakšen je vpliv na varnost posameznika in kako se to odraža na varnostno-obrambna vprašanja držav in kolektivne varnosti? Kako oceniti, kaj je res in kaj ne, kako vemo, kdaj informacije, ki so nam dane, niso prirejene? Rešitve so potrebne in jih je pogosto težko najti, vsekakor pa niso nemogoče.

Razprava je bila zelo obširna in se je dotaknila mnogo vprašanj o varnosti, ki se nam pojavijo, ko govorimo o digitalizaciji. Poudarek je bil na stabilnosti kibernetskih sistemov in omrežij, predvsem glede njegovih obstoječih pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj. Govorci so bili enotni, da je bila v preteklosti na tem področju večina spodbud za razvoj privatnega izvora, trenutno pa morajo odločilno vlogo prevzeti države in medvladne organizacije in postaviti učinkovite mednarodne okvirje za zagotavljanje kibernetske varnosti. Zelo pereč trenutni problem za EU tukaj je  pomanjkljaj lastne proizvodnje vezij in čipov. V panelu smo obravnavali tudi pravne vidike kibernetskega kriminala in svobode govora, ter nevarnosti širjenja lažnih novic in informacij. V zadnjem času se soočamo s porastom naložbenih prevar in drugih spletnih prevar. Govorci so zaključili z razmišljanjem o možnosti kibernetskih vojn in vlogi diplomacije v primeru le-teh – kot kaže tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, te stvari niso nekaj, kar nas čaka v daljni prihodnosti, temveč je problem tega trenutka, ki bo z nami še mnogo let. 

V torek, 12. 4. 2022, je Globallis izvedel drugega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Drugega panela sta se udeležila: 

• dr. Sibil Svilan, nekdanji direktor SID banke in bivši državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za finance,

• g. Rok Koželj, predavatelj na GEA College, poslovni mentor in partner AmChama. 

Panel je moderirala dr. Iris Koleša iz Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Razprava se je iz različnih zornih kotov dotaknila osrednjega vprašanja – kako digitalizacija spreminja gospodarstvo in podjetništvo? Vsi sodelujoči so se strinjali, da je to obojestranski proces – tehnološki razvoj ne samo spreminja strukturo gospodarstva in načinov vodenja podjetništva, temveč tudi podjetniki in gospodarstveniki bistveno prispevajo k tehnološkemu napredku in njegovi usmeritvi. 

Razprava se je dotaknila mnogih področij znotraj teme gospodarstva in nam dala odličen vpogled, kako se način mišljenja v raznih panogah spreminjajo z napredovanjem digitalizacije in obratno, ter kakšne morebitne pasti le-ta prinaša. Spremembe so vidne marsikje: glede mednarodnega sodelovanja in komuniciranja  med podjetji, vpliva epidemije Covida-19 na novim načinom od doma, ki je prisilila k močnejšemu in bolj poglobljenemu sodelovanju, vzponu kriptovalut, novih načinih trgovanja v finančnih sistemih itd. Debata se je dotaknila bolj kočljivih tem, kot sta pozicija Slovenije in njeno ohranjanje konkurenčnosti na mednarodnih tržiščih. V diskusijo so govorci vključili tudi morebitne pasti digitalizacije, kot so kibernetski napadi in vprašanje varovanja osebnih podatkov. Govorca sta poudarila, da je za dolgoročni razvoj digitalizacijo potrebno izkoristiti ne samo za poenostavitev poslovnih procesov, temveč za temeljito preobrazbo poslovanja.  Zato je tukaj ključno efektivno in dostopno izobraževanje na tem področju, če želimo, da je digitalizacija slovenskega in svetovnega čim bolj uspešna, varna in hitra.

V sredo, 23. 3. 2022, je Globallis izvedel prvega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century – Digitalna diplomacija (Digital Diplomacy), ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Tema prvega panela izmed štirih je bila digitalna diplomacija, pri čemer se je osnovna diskusija vrtela okoli vprašanja – kako digitalizacija spreminja diplomacijo in prakso izvajanja diplomatskih odnosov.  Praksa diplomacije je dolgo temeljila na med osebnem stiku, vendar so se spremembe pojavljale že pred pandemijo Covid-19, ki je te le še spodbudila. Stalnica so postale videokonference in druge oblike komunikacije, ki ne vključujejo direktnega stika.  Čeprav je diplomacija kot aktivnost (in tudi veda) zelo konservativne narave, se mora hitreje prilagajati spremembam, ki se dogajajo v današnjem hitro razvijajočem svetu. Ena izmed sprememb je zagotovo intenzivna uporaba družbenih omrežij za potrebe diplomacije, kar pa je že nemalokrat pripeljalo do številnih dilem in škandalov.

Prvega panela so se udeležili: 

– dr. Boštjan Udovič, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, 

– mag. Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko perspektivo (CEP), 

– mag. Nataša Kos, vodja Službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje zadeve

 – veleposlanik mag. Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve. 

Panel je moderiral Miha Ilc, projektni vodja na CEP. 

Prisotni govorci so soglasno poudarili, da so spremembe nujne, potrebno pa je ostati pozoren, saj obstaja veliko pasti, kar se je že pokazalo v nekaterih državah, predvsem ko gre za volitve in prirejanje ter manipuliranje rezultatov. Eden izmed problemov digitalne diplomacije, po besedah dr. Udoviča, je tudi, da je ta enosmerna, ne pa dvosmerna. Nataša Kos je poleg tega poudarila, da je potrebno razlikovati med digitalno diplomacijo in diplomacijo družbenih omrežij, kjer je digitalna diplomacija prilagoditev celotnega delovanja in sporočanja preko digitalnih kanalov. Katja Geršak je potrdila to mnenje in dodatno izpostavila, da omenjene spremembe zelo vplivajo na delo nevladnih organizacij v mednarodnih odnosih, saj je pogosto težko koordinirati sporočila na lastnih kanalih družbenih omrežjih s tistimi od svojih zaposlenih na lastnih profilih. Iz tega izhaja, da je za kogarkoli, ki je aktiven v sodobni diplomaciji oz. mednarodnih odnosih,  pomen strateškega komuniciranja in usposabljanja za doseganje potrebnih komunikacijskih veščin večji kot kadarkoli prej. S takšno oceno se je strinjal tudi Tadej Rupel, ki je pa poudaril tudi dejstvo, da so omenjene spremembe z nami bile že pred pričetkom epidemije Covid-19 in da po epidemiji ne smemo popustiti naše pozornosti glede morebitnih novosti oz. izzivov, ki jih tehnološki razvoj predstavlja za diplomatsko prakso v prihodnosti

Govorci so predstavili tudi kako se je digitalna diplomacija izvajala v Sloveniji v času epidemije. Dotaknili so se tudi povečanja digitalnega sodelovanja med državami v času krize v Ukrajini in kakšne so možnosti razvoja sodelovanja v prihodnosti in ne samo v sklopu vojne in problematike dezinformacij, ter kibernetske varnosti.

Več o seriji dogodkov si poglejte na naši spletni strani.