Vaša košarica je trenutno prazna!
Avtor: admin
Intervju z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon
V torek, 22. 11. 2022, je na Fakulteti za družbene vede potekal dogodek ‘Zaupanje za prihodnost: Slovenija v Varnostnem svetu OZN’, kjer je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon predstavila postopke kandidature za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN, debata pa je stekla tudi na tematike Zahodnega Balkana, človekovih pravic in Kitajske.
Skupina prijateljstva in sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko je prav na zadnjo temo izvedla krajši intervju z ministrico. Intervju se dotika odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, sodelovanjem med državama ter vprašanje s področja okoljske politike.
To leto smo obeležili 30 let diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Zakaj, menite, da je pomemben dober in stalen odnos med državama? Še posebej v luči dirigiranja dobrih odnosov z zahodnimi in vzhodnimi velesilami.
Res smo zabeležili 30 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo. Predvsem je pomembno, da se vsakič vprašamo in gledamo, kaj je strateški interes Slovenije. In če govorimo danes o velikih globalnih izzivih, kot so podnebne spremembe, brez Kitajske ne bomo mogli naslavljati teh izzivov. Zato je zelo pomembno sodelovanje, ko gre za skupne izzive, ali je to podnebje ali je to tehnologija, razvoj, energenti, znanost, raziskave. In tukaj moramo imeti zagotovo prioritetno naš strateški interes kot Slovenija v odnosu s Kitajsko.
V zdajšnji Strategiji zunanje politike Slovenije je Kitajska opisana kot država, ki predstavlja gospodarsko priložnost, a je hkrati tudi vse večji sistemski in strateški tekmec in eden izmed najpomembnejših partnerjev Indo-Pacifika. Kot smo opazili na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), EU podobno vidi Kitajsko kot istočasnega partnerja za sodelovanje in pogajanja in gospodarskega in sistemskega tekmeca. Tukaj gre za podatke iz leta 2021, ki kažejo, da je Kitajska bila tretja največja partnerica EU pri izvozu blaga in prva pri uvozu. Kaj bi to, menite, pomenilo za Slovenijo? Vidite prostor za tesnejše sodelovanje, predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju, s Kitajsko, z vidika Slovenije in celotne Unije? Kako bi to Slovenija vključila v svojo novo Strategijo?
Kitajska je hitro rastoče gospodarstvo, postaja resna tekmica Združenim državam Amerike. Hkrati pa, ko postaja resna tekmica, odpira številna vprašanja. Po kongresu na Kitajskem; imamo avtoritarni režim, ki se včasih postavlja ob bok Rusiji in ruski agresiji proti Ukrajini in nespoštovanju temeljnih vrednot, pravic, ki jih zagovarja Slovenija.
Zato se moramo znotraj tega, kjer Evropska unija išče svojo pot v odnosu sodelovanja s Kitajsko pri naslavljanju skupnih strateških izzivov, zavedati in stalno opozarjati Kitajsko, ko gre za kršitve. Ta hip je partnerstvo Evropske unije, ta pot sredi, precej zahtevna pot. Da ne prekinemo odnosov in da se zavedamo, da moramo sodelovati skupaj. Na drugi strani pa opozarjamo na te temeljne vrednote, ki jih tudi Kitajska zagovarja kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.
Slovenija je široko znana po svoji dosežkih s področja okoljske politike in trajnostnega razvoja. Glede na to, da sta Kitajska in Slovenija pogodbenici Pariškega sporazuma ter se prizadevata za vključitev ciljev, kot so net-zero emissions, v svojih dokumentih v prihodnosti, bi to mogoče odprlo nova vrata bilateralnemu sodelovanju med državama?
Zagotovo. Mi smo imeli že kar nekaj skupnih projektov, tudi, ko gre za področje podnebja. Ne dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem v strateškem svetu, ki ga vodim na Zunanjem ministrstvu skupaj z Lučko Kajfež Bogataj. Tukaj so priložnosti. Brez Kitajske, mi pravzaprav nikoli ne bomo mogli skupaj naslavljati podnebnih izzivov. Tega se zavedamo in tu Slovenija ima svoje znanje, svoj potencial kot zelena država, kot vodna država z vodno diplomacijo. In marsikatero dobro dobro prakso lahko delimo tudi s Kitajsko na tem področju.
Podelitev priznanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijske dejavnosti
V ponedeljek, 28. 11. 2022, je bila skupina Študentske konference o mednarodnih odnosih v okviru študentskega društva Globallis in zasnovitelja Študentske konference povabljena na 23. Častni shod Fakultete za družbene vede zaradi svojega sodelovanja in doprinosa k izvedbi konference. Ta se je odvijala 4. maja 2022 v okviru tedna Evrope, kjer so študentje različnih fakultet predstavljali svoja znanstveno-raziskovalna dela strokovnjakom na področju mednarodnih odnosov in prejeli njihove komentarje ter povratne informacije.
Podeljena so bila fakultetna priznanja, ki se smatrajo za najvišji dosežek Fakultete za družbene Univerze v Ljubljani. Časti shod se kategorizira kot najpomembnejši akademski dogodek naše fakultete. Tovrstna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznanja in zahvale za izjemne dosežke na področju delovanja fakultete, zato smo še toliko bolj veseli potrditve, da je bilo naše delo konstruktivno in naš vložen trud opažen.
Dogajanje pa je pospremil govor slavnostnega govorca prof. dr. Mitje Velikonje.
Call For Papers for the 3rd Student Conference on International Relations
Študentsko društvo za mednarodne odnose Globallis v sodelovanju s Katedro in Centrom za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede organizira že tretjo Študentsko konferenco o mednarodnih odnosih. Konferenca bo potekala med 4. in 5. majem 2023 v sklopu tedna Evrope.
Za potrebe tretje zaporedne študentske konference je razpisanih 11 tematskih sklopov, in sicer: i) vloga in pomen teorij mednarodnih odnosov; ii) mednarodno trgovanje in razvoj v kontekstu svetovnih kriz; iii) moč mednarodnega prava; iv) grožnje mednarodnemu miru in varnosti; v) aktualni izzivi diplomacije in oblikovanja zunanje politike; vi) pokonfliktna obnova in sprava; vii) izzivi podnebnih sprememb; viii) širitvena politika Evropske unije do Zahodnega Balkana; ix) izzivi evropske integracije; x) ruska agresija nad Ukrajino; xi)Trajnost in trajnostni razvoj.
Vodje študentske konference so Patrik Marčetič, Izak Miklavčič in Eva Omahen.
Znanstveni odbor sestavljajo: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, izr. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, izr. prof. dr. Rok Zupančič, doc. dr. Danijel Crnčec, doc. dr. Boris Lučev, doc. dr. Faris Kočan in asist. dr. Marko Kovačević.
Več informacij o tematskih sklopih, prijavi in konferenci je dostopnih na spodnji povezavi: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf
Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.
The Student Association for International Relations Globallis, in cooperation with the Chair and Center for International Relations of the Faculty of Social Sciences, is organizing the third Student Conference on International Relations. The conference will take place between 4 and 5 May 2023 as part of the European week.
For the needs of the third consecutive student conference, 11 thematic clusters are identified. Those are: i) Explanatory power of IR theory; ii) International trade and development models considering global crises; iii) Strength of international law; iv) Multi-verse threats to international peace and security; v) Current challenges of diplomacy and of foreign policy-making; vi) Post-conflict reconstruction and reconciliation; vii) Climate change challenges; viii) Western Balkans states’ European Union accession process; ix) European integration – state of the art?; x) Russian aggression on Ukraine; xi) Sustainability and sustainable development.
The leaders of the student conference are Patrik Marčetič, Izak Mikvalčič and Eva Omahen.
The scientific committee is consisted of: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, Assoc. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, Assoc. prof. dr. Rok Zupančič, Assist. Prof. dr. Danijel Crnčec, Assist. Prof. dr. Boris Lučev, Assist. Prof. dr. Faris Kočan and Teaching Assistant dr. Marko Kovacevic.
More information about the thematic clusters, registration and the conference is available at the link below: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf
The working language of the conference is English.
BUSY – Podcast članov v sodelovanju s slovenskimi podjetniki
Slovensko-avstralska gospodarska zbornica (SloAusCham) in društvena Skupina za gospodarsko diplomacijo in mednarodno poslovanje (Globallis) smo v mesecu decembru 2021 organizirali prvo konferenco pod okriljem iniciative “BUSY” (Business updates by Slovenian Youth) z naslovom “Triumphs and challenges”.
Konferenca je bila namenjena predvsem mladim podjetnikom doma in po svetu, zato smo na prvem dogodku gostili šest mladih slovenskih podjetnikov, ki so predstavili svoja podjetja in z nami razpravljali o vprašanjih in izzivih, s katerimi so se spopadali v preteklosti, in tistih, s katerimi se spopadajo še danes.
Če ste dogodek zamudili ali želite ponovno prisluhniti govorcem in obuditi svoj spomin lahko sedaj prisluhnete podcast epizodama, ki sta nastali in sta na voljo na različnih podkast platformah. Vabljeni k poslušanju!
Konferenca je bila izvedena ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Povezave do podcasta
Panel: Digitalna družba
V četrtek, 26. maja 2022, je Globallis izvedel še četrtega in zadnjega izmed panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija.
Četrtega panela so se udeležili Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, slovenska antropologinja in politična aktivistka, dr. Dan Podjed, izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Helena U. Vrabec, pravna strokovnjakinja za področje varstva osebnih podatkov in prava informacijskih tehnologij, trenutno zaposlena na pravnem oddelku podjetja Palantir Technologies in Marko Grobelnik, raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana in strokovni raziskovalec na področju umetne inteligence. Panel je moderirala Helena Ponudič, novinarka RTV Slovenija.
Je svet, v katerem živimo, že enak Orwellovemu svetu iz romana 1984 in se tega niti ne zavedamo, ali je to popolno pretiravanje in konservativna paranoja? Je digitalizacija nekaj česar bi se morali kot družba bati ali jo slepo sprejeti zaradi njenih koristi? Družba, kot jo poznamo danes, se zaradi digitalizacija spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Kakšni so vplivi digitalizacije glede varstva podatkov ter globlje, glede človekovih pravic in njihove univerzalnosti? Kako lahko družbena omrežja in druge oblike digitalizacije našega vsakdana izkoristimo, da dosežemo želeno občinstvo in dvignimo zavedanje o ključnih družbenih problemih? To so bile samo nekatere izmed velikih dilem, izpostavljenih v naši debati.
Govorci so se sprva dotaknili teme družbenih omrežij in njihovih potencialov za volilne kampanje. Razprava se je nadaljevala predvsem v smeri pasti, ki se nahajajo na njih in kakšne nevarnosti nam dejansko predstavljajo. Dr. Dan Podjed je predstavil svoj pogled na to kako bi lahko zavarovali osebne podatke, ki jih zdaj brezplačno razdajamo in posledično postajamo tlačani novega sistema, nekakšnega “digitalnega fevdalizma”, v katerem ima oblast nad podatki zgolj peščica najpremožnejših ljudi na svetu.
Ne zgolj, da na družbenih omrežjih preživimo ogromno časa, moderni način življenja nam daje vedno manj možnosti za t. i. “odklop”. Nevarnostim, ki jih predstavlja nezmožnost “odklopa” pa so izpostavljeni tudi otroci, kar problem zgolj intenzivira. Evropska unija ima na področju regulacije veliko potenciala, vendar ta problem v javnosti ni tako izpostavljen kot so na primer podnebne spremembe. Govorci so pojasnili še razliko med socialnimi, družabnimi in družbenimi omrežji ter ugotovili, da že pri imenovanju ni konsenza, kar vodi tudi do različnih pogledov glede njihovega vpliva in interpretacije z njimi povezanih problemov. Debata je bila zelo raznolika in nam dala vpogled v proces digitalizacije družbe iz večih zornih kotov.